V svetu, kjer velja pravilo »samo spremembe so postale stalnica«, je vse težje napovedati, kateri trendi bodo prevladali v letu 2024. Vendar se nekateri zdijo bolj gotovi kot drugi.
Ljudje smo dandanes povezani bolj kot kdaj koli prej – prek družbenih omrežij, drugih digitalnih medijev, e-nakupovanja, zabave, iger, video streaminga. Zdi se, da nas leta 2024 čaka »univerzalno omrežje«, nova oblika obstoja, v kateri se bodo meje med fizičnim in digitalnim svetom vse bolj brisale in vodile v pospeševanje časa.
»Kompresija« časa (kognitivni učinek, pri katerem čas teče hitreje od misli) se že začenja pojavljati med uporabniki metaverzuma in virtualne resničnosti. Prekomerna senzorična stimulacija vodi v senzorno preobremenitev, saj možgani prejmejo več informacij, kot jih lahko predelajo. Hitrost tehnoloških sprememb vpliva na naše vsakdanje življenje s povečevanjem tesnobe, nenehno stiskanje časa pa lahko vodi v odmik od realnosti, celo v zasvojenost. Zato pričakujmo, da bo v prihodnjem letu senzorna regulacija protiukrep za pretirano stimulacijo. V tem kontekstu bomo skušali upočasniti svojo jutranjo rutino in se poskušali recimo omejiti na uporabo samo ene naprave naenkrat ali početi nekaj »analognega«. Pri tem nam bodo pomagali terapevti, ki se ukvarjajo z delovno terapijo, s posebnim ciljem odvajanja od metaverzuma. Če mislite, da pretiravamo, se vprašajte, kaj je prva stvar, ki jo naredite zjutraj, ko se zbudite (in to ni odhod na stranišče)?
S poslovnega vidika se meta-ekonomija veseli virtualizacije, saj umetna inteligenca na nas preži pravzaprav za vsakim vogalom. Za razliko od tehnologij iz preteklosti, nam AI omogoča avtomatizacijo nekaterih procesov in nam pušča več časa za bolj smiselne dejavnosti. ChatGPT je po svojem lansiranju v rekordnem času postal ena najhitreje rastočih aplikacij doslej. Umetna inteligenca v službi chatbotov (virtualnih pomočnikov), je s pomočjo personaliziranih priporočil virtualnega asistenta s pomočjo glasovnih ukazov, podjetjem omogočila primerjalno prednost. Čeprav je ta storitev dobro sprejeta med potrošniki, se zdi, da še vedno iščejo empatijo in storitve, ki jih lahko zagotovi le človek.
Ali lahko navdušenje nad umetno inteligenco povzroči povratni udarec podjetjem, ki ne upoštevajo strahov potrošnikov in njihove temeljne potrebe po človeškem stiku in empatiji? V svetu, v katerem vse bolj prevladujejo algoritmi, bomo še kako potrebovali človeške veščine in čustva, da bomo kar najbolje izkoristili to brezosebno tehnološko revolucijo umetne inteligence in uskladili tako digitalno kot tudi fizično raven bivanja. Nostalgija po svetu pred robotizacijo ter edinstveni človeški ustvarjalnosti in dotiku lahko postane trend upora proti imperiju umetne inteligence leta 2024.
Ker zaupanje v institucije še naprej upada, skeptičnost potrošnikov in vedno večje nezaupanje do blagovnih znamk, ki ne izpolnjujejo njihovih pričakovanj, bo prišlo do sprememb v njihovem dojemanju vrednosti blagovne znamke. Finančni pretresi in naraščajoče cene potrošnike silijo v to, da bolj pazijo, koliko in kdaj kupujejo, ter postajajo vedno bolj ozaveščeni o tem kaj in od koga kupujejo. Tako je, potrošniki postajajo vedno zahtevnejši, kar podjetja postavlja v neugoden položaj. Bolj se borijo, da bi obdržali obstoječe potrošnike in zadovoljili njihove vedno bolj kompleksne kriterije, kot pa da bi nagovarjali nove, do katerih je težje in dražje priti.
Kljub povsod prisotni ekonomski krizi nizke cene niso več tisto, kar spodbuja potrošnike, da ostanejo zvesti blagovni znamki, temveč je to čustvena vrednost blagovne znamke, pomen, ki ga ima njihova zgodba za njih osebno. Iskrena skrb za trajnostni razvoj, izvor, trajnost, kakovost izdelka in storitve za stranke bodo še vedno pomembni, vendar je (in bo še naprej) še posebej iskrena in smiselna povezava z blagovno znamko ključni dejavnik zvestobe. Trend rasti nove skupine potrošnikov je prisoten že nekaj let. Imenovani so "Value Hackers". Ta skupina skuša s pomočjo različnih trikov maksimalno izkoristiti svoj proračun, a pa na račun kakovosti. Podjetja se bodo morala res potruditi, da jih obdržijo in to bodo storila s tem, da bodo svojim storitvam ali izdelkom dodala vrednost, ki je pomembna za te potrošnike. Če upoštevamo še naraščajoči vpliv "deinfluencerjev" na družbenih omrežjih, ki raziskujejoimpulzivno nakupovanje in nakupovanje izdelkov, ki niso okoljsko ali etično primerni ali niso vredni svoje cene, bo prihodnje leto zagotovo polno izzivov za podjetja in njihove blagovne znamke.
Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu zaradi pandemije COVID-19 in seveda tudi zaradi izolacije, večopravilnosti, naraščajoče ekonomske nestabilnosti, vojnih uničenj in vse večjih političnih nemirov, se vse bolj počutimo preobremenjene, anksiozne in izčrpane. Medčloveški odnosi so v zadnjih letih zaradi izolacije, dela od doma in usmerjenosti v digitalne načine komunikacije doživeli drastične spremembe. Pomanjkanje neposrednega stika nas je pripeljalo do osamljenosti, stresa, izgorelosti, razdvojenih odnosov. Vsi vemo, da zdrava prehrana in telesna vadba pomagata pri ohranjanju vitalnosti, a ne pozabimo, da je za duševno in telesno zdravje nujno potrebna tudi družbena interakcija.
Napovedi za naslednje leto kažejo, da se bomo vse bolj vračali k tradicionalnim načinom komunikacije in druženja, pri čemer nam bodo pomagale različne družbene institucije, pa tudi blagovne znamke. Blagovne znamke igrajo pomembno vlogo v industriji dobrega počutja, saj ustvarjajo izdelke, ki nam omogočajo občutek "udobja" in skrb za nas same. Izziv, s katerim se soočajo, je, kako nas izvleči iz tega "udobja" in nas spodbuditi, da stopimo v "zunanji svet" in komuniciramo neposredno drug z drugim. Trend rasti števila hišnih ljubljenčkov in gojenja rastlin v loncih priča o tem, da ne želimo več skrbeti samo zase, ampak tudi za druge, zlasti za tiste, ki delijo enaka zanimanja kot mi. Izziv za različne blagovne znamke bo, da nam skozi ustrezno zgodbo pomagajo obnoviti in razviti globlje medsebojne odnose, hkrati pa skozi te točke povezovanja graditi našo zvestobo do njih.
Čeprav se za zaščito planeta na različne načine trudi zavidljiv odstotek ljudi po vsem svetu, sami ne moremo rešiti podnebnih sprememb, temveč nam pri tem morajo pomagati vlade, institucije, podjetja in blagovne znamke. Tradicionalna obljuba blagovnih znamk o zmanjšanju ogljičnega odtisa žal »ne drži več vode«. Ni dovolj, da se na izdelek nalepi "eko" nalepka ali logotip. Vedno manj verjamemo splošnim obljubam in praznim zgodbam. Eko-maniplulacija je dosegla svoj konec.
Potrošniki zahtevajo konkretna dokazila, popoln pregled bo v prihodnosti ključnega pomena za zaupanje v blagovne znamke. Če je izdelek narejen iz recikliranega materiala, ni dovolj, da to piše na etiketi, temveč je treba konkretno označiti, koliko manj vode je na primer porabljenega v proizvodnem procesu ali koliko dreves je bilo posekanih. Potrebna bo večja inovativnost, potrebne bodo konkretne pobude in močnejše vključevanje potrošnikov v dejavnosti podjetij in blagovnih znamk. Le tako se bodo počutili kot del skupnega prizadevanja, s čimer bodo blagovne znamke povečale zaupanje in zvestobo potrošnikov. V prihodnjem letu se pričakujejo strožji zakonski predpisi glede korporativnega "greenwashinga", zato bodo za različna oglaševalska sporočila o okolju prijaznih izdelkih brez navedbe konkretnih dokazov globe kar deževale. Za podjetja bo poseben izziv demokratizacija cen ekoloških izdelkov, saj so le-te običajno višje od cen izdelkov, ki nimajo takšne oznake.
