Preteklo leto je v makroekonomskem okolju prineslo številne spremembe, ki so vplivale na delovanje gospodarstva in posledično na vsakega od nas. Recesija, ki je visela nad nami, se je zgodila v nekaterih delih sveta, vendar je Srbija dosegla rast gospodarstva, realno rast plač in večinoma ohranila kupno moč. To so trendi, ki bi se morali nadaljevati tudi v letu 2024.
To, kar verjetno gospodarstvu in državljanom ne bo všeč, je, da bodo začetek novih poslov, vstop v nove investicije in razvoj podjetij ter osebno zadolževanje v letu 2024 izjemno dragi. Rast obrestnih mer je posledica monetarnega zategovanja, da bi se zavrla inflacija.
Dobra novica je, da naj bi sredi leta 2024 srbska centralna banka začela s sproščanjem in postopnim zniževanjem referenčne obrestne mere, kar bo začelo postopoma sproščati tudi cene zadolževanja.
Dvoštevilčna inflacija v preteklih dveh letih se je v zadnjih mesecih leta 2023 upočasnila, kar je trend, ki se bo nadaljeval tudi v letu 2024. Zahvaljujoč stiskanju monetarne politike in padanju kupne moči, je inflacija novembra padla na osem odstotkov. Pričakovanja analitikov so, da bo v letu 2024 povprečna rast potrošniških cen med štirimi in petimi odstotki.
Padec inflacije je nedvomno dobra novica za gospodarstvo in državljane, saj ustvarja prostor za znižanje obrestnih mer, ohranja kupno moč in zagotavlja predvidljivost v poslovanju in investiranju.
Čeprav je bil glavni strah v letu 2023 v Srbiji preprečen, recesija v evropskih državah, ki so naši glavni trgovinski partnerji, poziva k previdnosti v letu 2024. Pričakovana rast srbskega gospodarstva je okoli treh odstotkov, čeprav so državni uradniki šli še dlje in pričakujejo rast BDP-ja v višini 3,5 odstotka.
Pozitivno ozemlje glede rasti gospodarstva je nedvomno dobra novica, vendar bi bilo za hitrejši razvoj domačega gospodarstva potrebno veliko višje stopnje rasti (med petimi in šestimi odstotki) ter veliko obsežnejše domače investicije.
Trg dela bo tudi v letu 2024 čutil primanjkljaj za vrsto poklicev, od rokodelcev do strokovnjakov za informacijsko tehnologijo. To bo nadaljevalo pritisk na delodajalce, da angažirajo dodatne vire za iskanje in zadrževanje ustreznih profilov. To naj bi po eni strani pozitivno vplivalo na rast plač, ki so, kljub visoki inflaciji v preteklih dveh letih, ohranile vrednost.
Slaba stran je v tem, da se bo ta pritisk prenesel na vse končne člene v verigi proizvodnje in zagotavljanja storitev – seveda z možnim zvišanjem cen, kar ponovno ne prispeva k optimalnemu zmanjšanju inflacije.
Trg nepremičnin se je po nekaj letih ekspanzije (v smislu obsega prodaje in rasti cen) v drugi polovici leta 2023 umiril. K temu je najbolj prispevala rast cen stanovanjskih posojil, ki bodo ostala visoka tudi v letu 2024, zato se okrevanje pričakuje v drugi polovici leta.
To, kar zagotovo ne bo razveselilo potencialnih kupcev, je, da strokovnjaki ne napovedujejo padca cen, vsaj ne v večjem obsegu.
